Kaj so kriptografske vojne
Kripto za napredne
Drugi članki
Kriptografske vojne so neuradni izraz za poskuse vlad ZDA in zavezniških vlad, da bi omejile javni in tuji dostop do močne kriptografije ter tako preprečile dekodiranje s strani nacionalnih obveščevalnih služb.
Cilj teh dejanj je jasen: nihče ali nobena država se ne sme zanašati na metode šifriranja, ki jih nacionalne vohunske agencije ne morejo zlomiti. Posledično nihče ne bi bil varen pred vohunjenjem agencij, kot so NSA, CIA ali FBI. To stanje izhaja iz težkega zgodovinskega obdobja, hladne vojne. Po eni strani je zahodni blok želel zaščititi svoje komunikacije in preprečiti vzhodnemu bloku, da bi pridobil zanesljivo tehnologijo šifriranja. Po drugi strani pa je želel storiti enako. Oba tabora sta si hkrati prizadevala vohuniti drug za drugim in iskala metode za razbijanje njunih sistemov. Okoliščina, ki je sprožila nekaj nenavadnih odzivov.
V času prve kriptografske vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se borci za zasebnost in varnostni strokovnjaki borili proti širokemu nadzoru izvoza kriptografije v ZDA in načrtnemu slabljenju šifriranja. Za izid spora sta kriva predvsem vse večja uporaba in razpoložljivost tehnik šifriranja ter globalni razmah elektronskega poslovanja. Steven Levy, nekdanji glavni tehnološki dopisnik revije Newsweek, ki je leta 2001 dobesedno napisal knjigo o prvi kriptografski vojni, je izid povzel s petimi besedami: "javna kriptografija je bila naš prijatelj", kar pomeni, da se je stališče ameriške vlade spremenilo in kriptografije ni več obravnavala le kot grožnjo nacionalni varnosti.
S Snowdnovimi razkritji leta 2013 je svet zajela druga kriptografska vojna, ki traja še danes. Trenutna tema nesoglasij je, ali naj imajo vladne agencije neomejen dostop do komunikacijskih podatkov in možnost odklepanja osebnih elektronskih naprav.
V nekakšno kriptografsko vojno lahko uvrstimo prizadevanja vlad, da bi aplikacije, kot sta WhatsApp in Telegram, dešifrirali, tako da bi lahko dostopali do pogovorov. WhatsApp ima na primer šifriranje od konca do konca, kar pomeni, da ga nobena tretja oseba (tudi vlada) ne more prebrati ali do njega dostopati.
