Kaj je kvantitativno sproščanje?

Ko se centralna banka odloči za kvantitativno sproščanje, kupi ogromne količine finančnega premoženja, kot so državne in podjetniške obveznice ter delnice. Ta na videz nepomembna odločitev ima daljnosežne posledice: Ko se količina denarja v obtoku v gospodarstvu poveča, se dolgoročne obrestne mere znižajo. S tem se znižajo stroški izposojanja, zaradi česar se poveča gospodarska rast. Centralna banka si prizadeva znižati dolgoročne tržne obrestne mere z nakupom dolgoročnih vrednostnih papirjev. Primerjajte to z enim najpomembnejših orodij centralnih bank: politiko obrestnih mer, katere cilj je znižati kratkoročne tržne obrestne mere. Zvezna centralna banka poskuša vplivati na kratkoročne obrestne mere, ki si jih banke med seboj zaračunavajo za posojila čez noč, ko spreminja ciljno obrestno mero za zvezna sredstva. Zvezna rezerva že desetletja uporablja politiko obrestnih mer, da bi ohranila pretok posojil in ameriško gospodarstvo na pravi poti.

Ko je bila obrestna mera za zvezna sredstva med veliko recesijo znižana na nič, je postalo nemogoče dodatno znižati obrestne mere, da bi pritegnili posojila. Da gospodarstvo ne bi zamrlo, je Fed uporabil kvantitativno sproščanje in začel kupovati vrednostne papirje, zavarovane s hipotekami (MBS), in državne vrednostne papirje.

Primer delovanja QE:

-         FED kupuje sredstva

-            FED kupuje sredstva

-          FED kupuje sredstva;      Obrestne mere se še bolj znižajo

-        Vlagatelji spremenijo svoje naložbe

-        Poveča se zaupanje v gospodarstvo

Čeprav je po eni strani QE dober za gospodarstvo, ima tudi nekaj negativnih točk. Kvantitativno sproščanje lahko povzroči inflacijo. Primer je lahko QE v času pandemije Covida, ki je podprlo podjetja in gospodarstva, vendar je imelo svojo ceno - eno največjih inflacij po vsem svetu. Drugi negativni učinek je možnost ustvarjanja balonov na premoženju. S QE so podjetja lahko ustvarila več dobička, se razširila itd., kar je povzročilo rast borznega trga. Običajno se uporablja prispodoba, da gre za rastoči mehurček, ki bo počil. Enaki primeri so bili na primer z bitcoinom, nepremičninskim trgom in podobno. Zato lahko rečemo tudi, da lahko QE povzroči dohodkovno neenakost. Po eni strani je podjetjem pomagalo, da so zaslužila več, po drugi strani pa so se dvignile cene stanovanj, kar je dobro za lastnike, vendar slabo za najemnike ali tiste, ki so zainteresirani za nakup nepremičnine.

Zadnja ugotovitev je, da je QE učinkovito in je gospodarstvom pomagalo preživeti krizo, vendar ima svojo ceno. Če se ne ustavi ob pravem času, ima lahko povratni učinek ter povzroči inflacijo in balone na premoženju.